31.8.2012
Peti teden
19.VAJA: 3 min teka, 1 min hoje (9x)
Start: 19.10
Čas treniranja: 36 min + 10min hoje
Povprečen srčni utrip: 157
Najvišji srčni utrip: 185
Porabljene kalorije: 469
HR cona: 2min 7 sek
V HR coni sem bila 5%
Razdalja: 5.7 km
Za mano sta danes dve preiskušnji.
1. Tek v dežju.
2. Tekla sem sama.
JA, priznam, da nisem vedela ali naj grem ali ne, ko sem dobila Mojčin sms, da danes ne gre teč. Trmasta, kot sem, se se vseeno oblekla in šla. Nikjer nikogar. Samo jaz in
dež 
. Optimistična sem se
prepričevala, da bo vsak čas nehalo padati. Aha, seveda. PAdalo je čedalje
bolj. Po
prvh nekaj metrih sem imela copate mokre ,
kapljice so mi polzele po obrazu, rokah. AMpak sem vztrajala. 
En navaden dež mi pa že ne bo do
živega prišel, a ne? 
Ker nimaš nobenega
občutka, kako tečeš, ko tečeš sam, sem že ob koncu prve ponovitve dihala kot
konj 
, pri
drugi ponovitvi sem mislila, da me bo konec , pri
tretji sem skor umrla Potem sem se pa malo
umirila. Dejansko sem se preveč zaganala in prehitro začela Potem
so misli odletele nekam stran in ponovitev nisem več štela. Hitro je šlo in
veliko lažje, kot v začetku. Vseeno pa sem pogrešala nekoga ob sebi.
Domov sem prišla premočena do kosti. AMpak zadovoljna
Peti teden
19.VAJA: 3 min teka, 1 min hoje (9x)
Start: 19.10
Čas treniranja: 36 min + 10min hoje
Povprečen srčni utrip: 157
Najvišji srčni utrip: 185
Porabljene kalorije: 469
HR cona: 2min 7 sek
V HR coni sem bila 5%
Razdalja: 5.7 km
Za mano sta danes dve preiskušnji.
1. Tek v dežju.
2. Tekla sem sama.
JA, priznam, da nisem vedela ali naj grem ali ne, ko sem dobila Mojčin sms, da danes ne gre teč. Trmasta, kot sem, se se vseeno oblekla in šla.
Nikjer nikogar. Samo jaz in
dež . Optimistična sem se
prepričevala, da bo vsak čas nehalo padati. Aha, seveda. PAdalo je čedalje
bolj. Po
prvh nekaj metrih sem imela copate mokre ,
kapljice so mi polzele po obrazu, rokah. AMpak sem vztrajala. En navaden dež mi pa že ne bo do
živega prišel, a ne? Ker nimaš nobenega
občutka, kako tečeš, ko tečeš sam, sem že ob koncu prve ponovitve dihala kot
konj , pri
drugi ponovitvi sem mislila, da me bo konec , pri
tretji sem skor umrla Potem sem se pa malo
umirila. Dejansko sem se preveč zaganala in prehitro začela Potem
so misli odletele nekam stran in ponovitev nisem več štela. Hitro je šlo in
veliko lažje, kot v začetku. Vseeno pa sem pogrešala nekoga ob sebi. Domov sem prišla premočena do kosti. AMpak zadovoljna
Vesela, zadovoljna 
Tko, da
bomo zdaj že malce hitrejše 
Čeprav se zvečer že malce shladi, je vseeno zelo
"težko" vreme.